Postavitev tabornega prostora

 

Tabor Ogenj v meni bo potekal v Šmihelu pod Nanosom.

Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.

V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον – Metulom), glavno gradišče ilirskih Japodov.

Cerkev sv. Mihaela stoji na okopih poganske trdnjave, torej je nastala na začetku pokristjanjevanja, prvo pisno poročilo o njej pa je iz leta 1526. Sedanja stavba je gotska in je bila v 17. stoletju popravljena.

Južno od vasi, tik ob stari rimski cesti, imenovani tudi Jamborna (po njej so tovorili les na Reko in v Trst ter ga izvažali v Benetke in na Portugalsko za jambore in gredlje), se sredi travnikov beli cerkvica sv. Jurija s pokopališčem, ki je uvrščena v kulturno dediščino. Ljudsko izročilo trdi, da je starejša od cerkve sv. Mihaela in da je bila nekdaj precej manjša, pravzaprav samo kapela. Prvikrat je bila omenjena v cerkvenih listinah prav tako leta 1526.

Pomembni prebivalci vasi

Ali veste, zakaj Postojnčanom pravijo torbarji? V Postojnski jami pred davnimi časi živel strašen zmaj, ki je ustrahoval Postojnce. Niso vedeli, kako bi se ga znebili, potem pa so slišali, da v Šmihelu pod Nanosom živi prebrisan pastirček Jakob. Fantič je zmaja z zvijačo res ugonobil: z živim apnom je nagačil tele, ki ga je zmaj na en mah požrl. Ko se je potem napil vode iz Pivke, se je apno vnelo in zmaja je razneslo. Hvaležni meščani so iz zmajeve kože sešili torbe, v čast Jakobu pa so postavili kip na začetku vasi.

Kako do Šmihela?

• preko Postojne mimo Hrašč
• preko Vipavske doline mimo Razdrtega
• preko Planine mimo Studenega
• preko Nanosa
• preko planote Hrušica
• preko Pivke mimo Prestranka
• preko Senožeč mimo Razdrtega

Najbližja železniška postaja: Postojna (12 km)

Najbližja avtobusna postaja: Bolk (5 km)

Vredno ogleda

Člani potovalnih skupnosti lahko v svojo pot vključite tudi bližnje naravne in kulturne znamenitosti:

Postojna
Mesto leži na položnem pobočju nad dnom vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat (612m), kjer je najzložnejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. V bližini Postojne je znamenita paleolitska postojanka Betalov spodmol. Iz rimskega časa je znana utrdba na Soviču. Staro jedro naselja Majlont, je nastalo pod hribom Sovič, kjer so še ohranjene ruševine srednjeveškega gradu. Kraj je dobil ime po belorepcu ali postojni (Haliaeetus albicilla), ki je gnezdil na tem hribu, zato je ta motiv tudi v postojnskem grbu. PV 16. stoletju so do sem večkrat prišli Turki. V času furmanstva je Postojna postala pomembno prometno postajališče, njen pomen pa se je še večal ob prihodu železniške trase Dunaj-Trst. Najbolj pa je Postojna znana po turističnih znamenitostih.

 

Nanos

Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja. Je 12 km dolga in do 6 km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša. Najvišji vrh sega do 1313 m nad morjem. Gozdnato planoto obiskujejo planinci in jadralni padalci. Nanos prečkajo Slovenska planinska transverzala, Evropska pešpot in Slovenska geološka pot. Na razgledni točki stoji televizijski pretvornik, v bližini pa je za obiskovalce odprta Vojkova koča.

Postojno pa obdaja še nekaj, sicer nižjih hribov, med katerimi velja omeniti: Sv. Trojica, Sv. Lovrenc, Koča mladika.

 

sistem Postojnskih jam

Sistem Postojnskih jam je dolg kar 21 km. V sistem so povezane Postojnska jama, Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama in Pivka jama, vsaka od njih ima tudi svoj vhod. Postojnska jama je najdaljša in najpomembnejša turistična jama v Sloveniji ter ena najbolj znanih kraških jam na svetu. Med posebnostmi jame izstopa človeška ribica (Proteus anguinus), kapnika blirjant in diamant ter električni vlak, ki popelje obiskovalce v notranjost jame. V Postojnski jami ponikne reka Pivka, ki nadaljuje svojo pot proti Planini.

 

Predjamski grad

Preko 700 let že kraljuje v nad 100 metrov visoki skalnati steni mogočen in izzivalen grad.  V njem je urejen muzej, kjer je prikazano srednjeveško življenje graščakov (najbolj znan je Erazem Predjamski) in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikih gradu, orožje, pohištvo in lovske trofeje. Nekaj avgustovskih dni vsako leto grad oživi v starodavnih podobah na Erazmovem viteškem turnirju.