Od ognja do ognja teče skavtsko življenje. Se še spomniš trenutka, ko si prvič prižgal ogenj? Se spomniš tistih deževnih dni, minut, ki so se vlekle kot ure, želodec pa je govoril, da bo treba kmalu kaj pojesti? Pa časti, ki ti je bila zaupana, ko si ravno ti slovesno prižgal večerni ogenj? In pesmi ob ognju, ki so nas združile, kulinaričnih dobrot žerjavice, napetih ur na straži … Se spomniš žara otroških oči, ko si jim pomagal prižgati njihov prvi skavtski ogenj?

Nekje vmes med temi ognji se ob majhni sapici, nasmehu, pogledu in uspehu prižge še en ogenj. Tisti ogenj v nas. Tisti ogenj, ki zagori v srcu in lahko segreje srca drugih. Zaradi tega ognja voditelj ponoči ne spi, ampak razmišlja o svojih skavtih in prosi Boga, da ogenj nikoli ne ugasne. In če gorijo srca voditeljev, gori vse naše Združenje. V naši liliji in deteljici gori ogenj.

Ogenj je simbol preporoda in novega začetka, saj tudi iz najmanjše žerjavice lahko zagori nov plamen. Tabor bo priložnost za naše Združenje, da nabere netivo za nov, še večji plamen. Priložnost za naše skupnosti voditeljev, da preživijo nekaj nepozabnih dni, da ugotovijo, kje in zakaj ogenj ugaša v stegu in poiščejo nove poti. Priložnost za vsakega voditelja, da se vpraša, koliko ognja gori v njem in kaj potrebuje, da bi iskre gorele še bolje.

Na taboru voditeljev bomo bivši, sedanji in bodoči voditelji prižgali ogenj, ki bo dal pogum koraku prihodnjih dni!